Voda je izrednega pomena za življenje. Premalo vode in lahko umremo, preveč vode in lahko se utopimo. Isto pravilo velja tudi za našo trato. Čeprav večino ljudi skrbi, da svoje trate ne zalivajo dovolj, ugotavljamo, da je večina trat uničenih ali poškodovanih prav zaradi preveč zalivanja.

Koliko vode potrebuje trata?

Količina vode, ki jo vaša trata zahteva in dobiva, je odločilna za njeno zdravo rast, lepoto ter ji omogoča preživetje suše in prehitre obrabe. Ne pozabite, da preveč vode lahko uniči vašo trato enako hitro kot premalo vode.

Standardna zahteva po vodi za večino travnih površin je 2-3 cm vode na teden, vendar je to odvisno od različnih dejavnikov (sort trave, razlike med tipi zemljišč, lege zemljišč, dnevne vremenske spremembe). Vsekakor pa to ne pomeni, da mora biti trava zalita s tako količino vode, saj tekočino in vlago pridobiva tudi z roso in iz ozračja. Večji del Slovenije ima zadostno količino letnih padavin in vlage, da trava preživi brez dodatnega zalivanja.

Če ste trato ravno položili, na začetku potrebuje nekaj dodatne nege – preberite si nasvete za zalivanje novopoložene travne ruše.

Kako ugotoviti, kdaj trata potrebuje zalivanje?

Dve pomagali za preverjanje, ali vaša trava potrebuje dodatno zalivanje:

1. Na trati, ki je dobro preskrbljena z vodo, odtisi pri hoji izginejo v nekaj minutah.
2. Barva trate v primeru spomladanske ali poletne suše, ko vidimo, da trata “potemni”, spremeni bravo na temno, postane skoraj “siva”, takrat je treba trato izdatno zaliti naenkrat in v globino cca 2-3cm (ne večkrat po malo).

Kako lahko izračunate, koliko je trava zalita?

Preverite količino potrebnega zalivanjana na podoben način, kot je opisano (s konzervami), le da boste tokrat vpisovali tudi čas, ki je potreben, da se konzerva napolni do določene meje. Na primer: če se v konzervi nabere 0,5 cm vode v 30 minutah, lahko izračunate, da boste potrebovali eno uro za dovajanje 1 cm vode oziroma dve uri za 2 cm vode.

The post ZALIVANJE TRATE NA SPLOŠNO (KO JE ŽE VKORENINJENA) appeared first on Krivic, travni tepihi d.o.o..

Na novo položena travna ruša ima pomembne zahteve za vodo. Pravilna oskrba z vodo takoj po polaganju bo zagotovila pravšnji razvoj travne ruše in bo direktno vplivala na to, kako bo trata uspevala v prihodnjih letih.

Kdaj zalivati novopoloženo travno rušo?

Z zalivanjem je najbolje začeti takoj po polaganju travne ruše na podlago. Uporabite (nanesite) vsaj 2-3 cm vode, tako da je površina pod travno rušo zelo mokra. Idealno je, da je zemeljska površina pod travno rušo mokra do globine 7-10 cm.

Nasveti za zalivanje travne ruše

Nasvet 1:

Dvignite kotiček travne ruše in zarinite izvijač ali kakršenkoli oster predmet v zemljo. Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi rastišče. Ko ga izvlečete, bi moral biti vlažen v višini 7-10 cm oziroma če to ni, je potrebno dodatno zalivanje.

Nasvet 2:

Prepričajte se, da voda prodira do prav vseh področij vaše nove travne ruše ne glede na to, kakšen namakalni sistem uporabljate. Razpršilci namakalnih sistemov pogosto zgrešijo kote in robove travne ruše, zato so le-ti zelo ranljivi oziroma propadajo hitreje kot osrednji del trate.

Prav tako so k izsušitvi bolj nagnjene travne površine poleg stavb, in sicer zaradi izžarevanja vročine iz le-teh, zato jih moramo dodatno namakati.

Nasvet 3:

Na določenih podlagah in nagnjenih zemljiščih se lahko pojavi odtekanje vode, še preden dosežemo pravo mero vlažnosti. Da bi zadržali vodo in zagotovili primerno vpijanje v podlago, izklopite vodo, še preden začne le-ta odtekati, ter počakajte od 30 minut do ene ure in šele takrat nadaljujte namakanje istega dela.

Ponavljajte postopek nadaljevanja in ustavljanja dotoka vode, dokler ne dosežete prave vlage tega dela zemljišča.

Naslednja dva tedna ohranjajte vlažnost rastišča z vsakodnevnim zalivanjem ali z zalivanjem večkrat na dan. Ob vročih, suhih ali vetrovnih razdobjih bo potrebno večkratno in bolj obilno zalivanje.

Nasvet 4:

Ko travna ruša začne poganjati nove korenine v zemljišče, bo oteženo, nemogoče ali/in škodljivo dviganje kota trate, da bi se preverilo količino potrebnega namakanja (nasvet št. 1). Kljub temu je preverjanje možno, in sicer tako, da zarinete ostro orodje direktno skozi travno rušo v zemljišče (brez dvigovanja kota).

Nasvet 5:

Zalivanje opravite, če je le možno, v zgodnjih jutranjih urah, tako boste ujeli naravno, jutranjo, začetno fazo rasti trave, istočasno pa je prav v tem času običajno šibkejši veter in znatno manjša možnost izgube vode zaradi nižje temperature, s tem pa se zmanjša tudi možnost izparevanja.

Nasvet 6:

Če se temperatura ozračja dvigne do 34 °C ali več kot polovico dneva močno piha veter, lahko zmanjšujete temperaturo travne ruše z rahlim škropljenjem (brizganjem) vode po njeni površini. Takšno rahlo brizganje ne nadomešča temeljitega, daljšega zalivanja, ki ga je prav tako nujno potrebno izvajati v času spremenljivih vremenskih razmer.

Nasvet 7:

Boljše je bolj poredko in globoko zalivanje, kot pogosto in plitvo, saj travne korenine rastejo samo do tiste globine, kjer se nahaja najbližja zaloga vode. Globoko ukoreninjena trava mora imeti čim večjo “vodno rezervo” rastišča, iz katerega črpa hrano.

Le na ta način, bo trava preživela sušo in vroče vreme, ki nenehno izsušujeta zgornji del rastišča. Bolje je premalo zalivanja kot preveč!

Kako zalivati novo travno rušo?

Pravilna tehnika zalivanja je pravzaprav skoraj najtežje vprašanje pri zalivanju, sicer pa je enako pomembna kot vprašanje, kdaj in koliko je potrebno zalivati. Tukaj je nekaj ključnih faktorjev za pravilno tehniko zalivanja:

1. Izogibanjte se ročnemu brizganju

Izogibajte se ročnem brizganju, saj ne zagotavlja potrebne enakomernosti, ker večina ljudi nima dovolj potrpljenja, časa ali “očesa”, da bi objektivno ovrednotila, ali je voda bila primerno in v zadostni količini nanesena na čisto vseh delih trate.

Edino odstopanje od tega pravila je pri brizganju trate zaradi ohladitve le-te oziroma za zagotovitev dodatne vode na tistih delih trate, ki so blizu stavb ali ostalih področjih, ki so izpostavljeni večjem izsuševanju in pri zalivanju robov (ki so težje dostopni).

2. Pravilno uporabljajte namakalni sistem in prenosne škropilce

Sistemi škropilcev, vgrajenih v zemljišče, da bi bili efektivni in zadostni, zahtevajo profesionalno planiranje in inštalacijo, rutinsko spreminjanje nastavitev in nenehno ročno prilagajanje (da ni zalivanja preveč).

Največja napaka pri večini tovrstnih sistemov je v našem napačnem razmišljanju “montiraj in pozabi”, ki ne upošteva dnevnih in sezonskih sprememb potrebe po vodi, ki jo trata potrebuje za čim boljšo rast, ali celo dovoljuje, da namakalni sistem deluje med ali po deževnem nalivu.

Naslednji, pogost problem se pojavlja, če škropilci niso prav razporejeni in zato namesto trate namakajo hodne poti, ceste ali dele stavb.

Drugi pripomoček za zalivanje so prenosni škropilci (priporočamo pahljačaste), ki jih prestavljamo po potrebi. Pri teh je treba paziti na vročo vodo, ki je že v ceveh (to moramo, preden jih prižgemo, spustiti na neko drugo površino, saj bomo sicer trato “skurili”).

Seveda je med sezono rasti/zalivanja trate potrebno večkratno preverjanje, ali so škropilci morda zamašeni, spuščajo, brez filtra, ali nepravilno nameščeni. Takšno rutinsko vzdrževanje je izredno pomembno, ne glede na izbiro izvedbe namakalnega sistema.

Izberite škropilce in sisteme, ki vam bodo zagotovili enakomerno pokritost namakanja po celem področju. Cenovno ugodnejši škropilci in sistemi za vgradnjo v zemljišče lahko zagotovijo enakomerno pokritost, vendar imajo lahko tudi velika odstopanja in neenakomeren vzorec prekrivanja.

3. Preverite enakomernost dovajanja vode

Preverjanje enakomernosti dovajanja vode lahko dosežemo z zelo enostavno metodo, pri kateri bomo uporabili od 4 do 6 konzerv z ravnim dnom in pokončnimi stranicami (ribja konzerva, hrana za mačke,…), metrom in uro.

Sledite naslednjim navodilom:

Korak 1: Postavite konzerve na različne oddaljenosti od škropilca, vendar le v območju, za katerega menite, da ga le-ta dosega.
Korak 2: Poženite škropilec za točno določen čas (na primer za pol ure) ALI dokler se ne napolni prva nastavljena konzerva do določenega nivoja (na primer za 1,5 cm).
Korak 3: Izmerite količino vode v vsaki konzervi posebej in istočasno primerjajte enakomernost v vseh konzervah. Lahko pričakujemo nekaj odstopanj. Odstopanja med katerokoli konzervo za 10 % ali več procentov nam govori, da je treba zamenjati ali morda prerazporediti škropilce na drugo mesto.

Takšno merjenje bi se moralo izvesti na celotnem območju travne ruše, ki ima postavljen vgrajen namakalni sistem, če želimo zagotoviti maksimalno pokritost in razporejenost pršenja vode.

4. Poskrbite za namakanje težavnih področij

Namakanju težavnih področij, kot so pobočja ali področja pod drevesi, je potrebno nameniti nekaj dodatne pozornosti, da bi zagotovili največji možen učinek in prekrasno trato.

Za namakanje pobočij ali strmin glejte Nasvet za zalivanje št. 3.

Za področja pod ali v bližini dreves morate najprej vedeti, koliko vode potrebuje samo drevo in koliko trava. Kljub dejstvu, da se drevesne korenine nahajajo globoko pod zemljo, le-te pridobivajo večji del vlage in hrane prav iz zgornjih delov zemljišča – iz istega dela, kot jo črpa tudi trava. Drevesa in trava se bodo tako bojevala za vodo.

Zadostno namakanje trave lahko nekaterim drevesom povzroči dotok prevelike količine vode, drugim pa spet premalo. Najpogostejša in najenostavnejša rešitev tovrstnih težav je, da v neposredni bližini drevesa ne polagamo trave, ampak raje to področje pokrijemo s trajnicami, rožami ali okrasnim lubjem.

Ko bo vaša trata ukoreninjena, sledite našim splošnim nasvetom za zalivanje trate.

The post ZALIVANJE NA NOVO POLOŽENE TRAVNE RUŠE appeared first on Krivic, travni tepihi d.o.o..

Kako trato negujemo spomladi?

Trato moramo spomladinajprej močno PREGRABITI – POBRATI OSTANKE – POGNOJITI.

S tem, ko trato pregrabimo, ji omogočimo, da zadiha in zaustavimo nadaljni razvoj in širjenje plesni. Ta čas še ni primeren za zračenje trate, saj jo bomo s tem samo poškodovali (ker rast še ni v polnem zagonu). Pregrabiti je najbolje s pahljačastimi grabljami.

Za prvo gnojenje je nujno, da izberemo gnojilo z večjim deležem dušika. Gnojilo potresemo enakomerno z ročnim trosilcem, najbolje pred rahlim dežjem. 

Z gnojenjem smo poskrbeli za rast, naprej pa morajo pridne roke poskrbeti za vzdrževanje. Poglejmo našo staro kosilnico, če je potrebno nabrusiti nože ali so potrebna kakšna druga popravila.

Spomladi pričnemo z košnjo, ko so travne bilke visoke od 5 do 6 cm. Kosilnico dvignemo na višino do 4 cm, tako bo omogočen dober razvoj travnim rastlinam. Ne kosimo prenizko (vzdržujemo višino cca 4 cm), saj z nizko košnjo naredimo več škode kot koristi, zmanjša se listna asimilacijska površina in trava se prične redčiti.​

Ko se temperature dvignejo, je priporočljivo dvigniti tudi nivo košnje za 1 cm (v začetku poletja in čez celo poletje).

The post SPOMLADANSKA OPRAVILA NA TRATI appeared first on Krivic, travni tepihi d.o.o..

Kako polagati travno rušo?

Vzgojena trata vam omogoča takojšnje uživanje v lepoti in zrelosti trave brez čakanja, kot je to običajno pri sejanju trave. Če želite imeti prekrasno trato, upoštevajte naslednje osnovne korake, sicer pa smo vam z veseljem na voljo za nasvete in pomoč.

KORAK 1 – Merjenje in naročanje

Čim bolj natančno premerite površino, na kateri nameravate polagati travno rušo. Planirajte naročilo dobave travne ruše šele po končanju priprave terena, tako da boste ob dobavi lahko takoj začeli s polaganjem. Takojšnje polaganje ob dnevu dobave je odločilen faktor za dober in močan začetek razvoja vaše nove trate.

KORAK 2 – Predpriprava zemljišča

Za dosego najboljših rezultatov zemljišče obdelamo s frezo ali ročno prekopljemo do globine 10-15 cm. Pograbite in izgladite zemljišče, tako da odstranite kamenje, korenine in velike grude zemlje.

Čim bolj izravnajte teren, saj vam bi to preprečilo nadaljne razlike v nivojih in posedanje. Nato povaljajte zemljo z valjem (teža naj bo cca 100-200 kg).

Pripravljena površina naj bo za cca 2 cm nižja od končnega želenega nivoja. Tik pred polaganjem površino še pognojimo (mineralno gnojilo, cca 3 kg/100m2).

KORAK 3 – Polaganje travne ruše

Travno rušo začnite polagati takoj, ko vam je dostavljena. Začnite z namakanjem takoj po polaganju. Travna ruša je živa rastlina, ki za preživetje potrebuje kontakt z zemljo in vlago. Če travno rušo polagate ob vročem vremenu, zložite še ne nameščene role travne ruše v senco in jih zalivajte.

Travno rušo najprej začnite polagati na najdaljši ravni črti rastišča, na primer ob dovozu ali pločniku. Robove in vogale travne ruše polagajte tesno drug ob drugega, vendar jih ne raztezajte. Pri postavljanju se izognite morebitnem medsebojnem prekrivanju in vrzelim ali prazninam.

Spoje v vsaki vrsti razporedite tako, da ne sovpadajo oziroma uporabite vzorec zidarske tehnike prekrivanja, zidanja. Prav tako se izognite polaganju dolgih in ozkih trakov travne ruše na zunanjih delih zemljišča, ker takšni kosi težko zadržujejo potrebno vlago. Na strminah ali pobočjih je najbolje, da travne role polagate počez.

Da bi preprečili nastanek povzdignjenih delov ali zračnih žepov, se poskušajte izogniti ponavljajoči se hoji ali klečanju na travi v fazi polaganja oziroma takoj po namakanju.

Svetujemo vam uporabo gradbenih elementov ali širših desk pri polaganju. Postavite jih na položeno travno rušo in polagate naprej. S tem travo pritisnemo ob površino in ne nastajajo neravnine. Stike travne ruše, ki morajo biti tesno en ob drugem, močno utrdite.

Po končanem polaganju površino povaljate in pričnite z zalivanjem. Če se travna ruša polaga v veliki vročini, je treba z zalivanjem pričeti, še preden dokončamo celotno površino. Položimo npr. 30m2, povaljamo in takoj zalijemo oz. nastavimo škropilnik, potem nadaljujemo s polaganjem preostalih travnih tepihov.

KORAK 4 – Namakanje oziroma zalivanje

Zalivajte tako, kot je navedeno v navodilih za zalivanje na novo položene travne ruše. Zalivajte vsakodnevno ali večkrat na dan, tako da je trata dovolj vlažna, dokler ni primerno zakoreninjena (približno 2 tedna).

Po dveh tednih začnite z manj pogostim in globljim zalivanjem in sledite navodilom za splošno zalivanje trate . Količino in pogostost zalivanja določajo vremenske razmere.

Poskrbite, da bo vaša nova trata imela dovolj vlage za preživetje v vročih, suhih ali vetrovnih obdobjih. Travne predele poleg stavb zalivajte bolj pogosto, saj so izpostavljena dodatni vročini, ki jih izžarevajo stavbe, s tem pa tudi večjem izsuševanju.

The post ŽELITE TRAVNO RUŠO POLAGATI SAMI? appeared first on Krivic, travni tepihi d.o.o..

Da bo trata lepo rasla, jo moramo vzrževati in negovati skozi celo leto, ne le spomladi in poleti. Pripravili smo vam nasvete in korake za učinkovito nego trave, za dodatno pomoč in pojasnila smo vam z veseljem na voljo na info@travni-tepihi.com.

Redno vzdrževanje

• KOŠNJA – tedensko
• GNOJENJE – približno 4-5x na sezono
• ZALIVANJE – samo po potrebi, po priloženih navodilih; preberite si naše nasvete za zalivanje ukoreninjene trate

Posebno vzdrževanje

Poseno vzdržavanje izvajajte samo po potrebi in posvetovanju s strokovnjakom

• ZRAČENJE
• VALJANJE
• PESKANJE

Spomladanska opravila

• Dobro pregrabimo travo
• Pregrabimo s prezračevalnimi grabljami
• Gnojimo
• Pričnemo s košnjo
• Po potrebi zračimo in peskamo (po posvetovanju s strokovnaki in ne pred mesecem majem)

Jesenska opravila

• Redno kosimo, dokler še traja vegetacija
• Redno grabimo odpadlo listje z dreves
• Gnojimo (z gnojilom, ki vsebuje več kalija in manj dušika)

Košnja

Košnja je poleg gnojenja in zalivanja eno od glavnih opravil pri vzdrževanju trate. S pravilnim rezom ob pravem času travi ustvarjamo pogoje za tvorjenje novih poganjkov, kar pa nam prinese novo, gosto in odporno travo.

Ob prvi košnji novo položene trave odrežemo samo špice, kar pomeni, da kosilnico nastavimo na najvišjo raven. Pokositi moramo tudi, če travna ruša še ni čisto zraščena s podlago, saj ne sme zrasti previsoko. Pazimo da s kosilnico ne zatikamo robov trave oziroma če se nam to zgodi, po košnji vse lepo popravimo in pohodimo, da se sprime nazaj.

Nadalje kosimo približno 1x tedensko. Trava ne sme biti mokra ali vlažna, saj se bilke sprimejo in so povešene, tako pa košnja ni enakomerna in rezultat ne bo tak, kot si ga želimo. Raje počakamo na suh dan in travo pokosimo v popoldanskem času.

Lahko se zgodi, da trave zaradi večdnevnega deževja ali drugega tehtnega razloga nismo mogli pokositi in nam je zrasla že do višine 10 cm ali celo več. V takem primeru trave ne smemo naenkrat pokositi in znižati na želeno višino, saj bi za sabo pustili rumenkasto trato, ki bi za svojo regeneracijo porabila mnogo več časa, kot če to delamo postopoma.

Najprej nože kosilnice dvignemo na najvišjo stopnjo in pokosimo. S tem pokosimo le zgornji del travne bilke in omogočimo spodnjemu delu, da zadiha in ozeleni. Po nekaj dneh košnjo ponovimo, le da kosilnico znižamo.

Nikoli ne kosimo v opoldanskem času, saj je takrat sonce premočno in se lahko trata poškoduje (s tem jo bomo izpostavili nepotrebnem stresu).

Pravila košnje:

• Kosimo vedno v popoldanskem času
• Z eno košnjo lahko pokosimo največ 1/3 bilke
• Rez kosilnice mora biti raven (dobro nabrušeni noži)
• Pokošeno travo odstranimo (če nimamo kosilnice s košaro)

Gnojenje

Če želimo imeti lepo, gosto in zdravo travo je priporočljivo gnojiti 4-5x na sezono. Zavedati se moramo, da s pogostimi košnjami odnesemo iz travne površine veliko količino organske mase. To lahko zemlji vračamo z organskimi mineralnimi gnojili.

Izbrati moramo specialna gnojila za trato, ker imajo ovojnico in preprečujejo ožig trave pri raztapljanju gnojila. Prvo, začetno gnojenje se priporoča nekako v mesecu marcu – odvisno od vremenskih razmer in začetka vegetacije, drugo v aprilu ali maju, tretje pred začetkom poletja oz. pred visokimi poletnimi temperaturami, četrto v drugi polovici avgusta oz. prvi polovici septembra (odvisno od temperatur) in zadnje v jeseni (oktober-november).

Priporočljivo je gnojenje pred dežjem ali pa po gnojenju travico malo zalijemo – samo zato, da se gnojilo hitreje začne sproščati.

Gnojila z nadzorovanim sproščanjem zagotavljajo postopno sproščanje hranil na daljše časovno obdobje, kar pa omogoča travi enakomerno rast in tvorjenje močnejšega koreninskega sistema, hkrati pa preprečuje spiranje hranil v podtalnico.

Pomembno je, da gnojilo enakomerno porazdelimo. Uporabimo lahko ročne rotacijske trosilnike ali pa vozičke za trosenje gnojila.

The post VZDRŽEVANJE TRAVNE RUŠE PREKO LETA appeared first on Krivic, travni tepihi d.o.o..